ljúljka -e ž (ȗ) med žitom rastoči plevel s strupenimi plodovi: puliti ljuljko; na tej njivi je precej ljuljke; pren., ekspr. na naši literarni njivi je tudi nekaj ljuljke
 
bibl. ločiti ljuljko od pšenice ločiti, odstraniti slabo iz dobrega
 
agr. trpežna ljuljka nizka, gosto rastoča trava za gojene trate, Lolium perenne



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek