• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

ločljív -a -o prid. (ī í) ki se da ločiti: ločljivi deli priprave / v nekaterih državah zakon ni ločljiv



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek