lôpiti -im in lópiti -im dov. (ó ȏ; ọ̄ ọ̑star. 

  1. 1. udariti, lopniti: lopiti s kolom po hrbtu; jezno je lopil s pestjo po mizi; lopiti se z dlanjo po nogi / kot kletvica bes te lopi
  2. 2. vreči: lopil je knjigo na tla



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek