lopotáti -ám tudi -óčem nedov. (á ȃ, ọ́redko 

  1. 1. plosko, tleskajoče udarjati: lopotala je po krilu, da bi iztepla prah / golob lopota s perutmi
  2. 2. ekspr. hitro, nerazumljivo govoriti: niso ga razumeli, ker je lopotal / sosede so lopotale o njenem življenju govorile, pripovedovale



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek