lováča -e ž (á) knjiž., ekspr. vlačuga, prostitutka: na ulici so ga ogovarjale lovače; preračunljiva lovača / kot psovka molči, lovača



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek