lučálnica -e ž (ȃ) 

  1. 1. tekst. nit z zanko ali žica z luknjico, skozi katero je vdeta osnovna nit; nitnica: lučalnice so pritrjene v listih
  2. 2. v starem in srednjem veku vojaška priprava za metanje kamenja, goreče smole



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek