Tipkovnice
lúknjičav -a -o prid. (ȗ) poln luknjic: trhel, luknjičav les; luknjičava streha / kruh, sir je luknjičav // ki je iz snovi z veliko majhnih luknjic: luknjičav kamen; luknjičava tla / luknjičava snov
Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji
Komentiraj slovarski sestavek
Obvestilo o uporabi piškotkov
Trenutno imate izkljopljeno uporabo ne-nujnih piškotkov.
Ta stran uporablja piškotke. Z nadaljevanjem uporabe te strani soglašate z uporabo nujnih piškotkov. Za ne-nujne piškotke podajte izrecno soglasje.
Več o piškotkih
Dostopnost
Dostopnost