• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

lúnek -nka m (ȗ) 

  1. 1. nar. klin, ki preprečuje, da kolo ne pade, zdrsne z osi; osnik: vtakniti lunek v os
  2. 2. nekdaj manjša prostorninska mera: lunek žganja



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek