lúnta -e ž (ȗ) voj., nekdaj vžigalna vrvica pri puški, topu: top s prižgano lunto / puška na lunto



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek