máhniti -em, in mahníti in máhniti -em dov. (á ȃ; ī á ȃ)
1. napraviti gib, navadno z roko:leno mahniti / vol kdaj pa kdaj mahne z repom / mahniti z mokrim klobukom / ekspr., z oslabljenim pomenom še trikrat mahni s koso, pa bo vse pokošeno // napraviti gib z roko za izrazitev česa, navadno pozdrava:nič ni rekel, le mahnil je v slovo / mahnil mu je, naj odide ●ekspr. na vse to je mahnil z roko izraža nezanimanje, omalovaževanje, zavračanje
2. ekspr. udariti:mahnil ga je s palico; mahniti po hrbtu; jezno je mahnil po volu; pren. če je le mogel, je v govoru mahnil po meni
3. pog., ekspr., navadno v zvezi z joiti, oditi:mahnil jo je v mesto; ko bom lačen, jo bom mahnil domov; kar peš bom mahnil v mesto
máhnjen -a -o
1. deležnik od mahniti:vsak človek je mahnjen s kako slabostjo
2. pog., ekspr. čudaški, neumen:zdi se mu (malo) mahnjen / kaj si mahnjen
Dostopnost