majestétičen -čna -o prid. (ẹ́) knjiž. veličasten, mogočen: bil je majestetičen; majestetična dama / okrog njega je bil majestetičen mir
♦ lingv. majestetična množina prva oseba množine namesto prve osebe ednine v slavnostnih izjavah vladarjev in visokih dostojanstvenikov
majestétično prisl.: majestetično hoditi, stati