majúskula -e ž (ȗ) 

  1. 1. zgod. pisava, pri kateri so vse črke enako visoke: rokopis, pisan v majuskuli
  2. 2. knjiž. vélika črka: okrašene majuskule



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek