málhar -ja [u̯h(ȃ) ekspr. človek z malho: kdo pa je tistile malhar // berač, potepuh: na sejmu so se zbrali vsi malharji od blizu in daleč



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek