malikoválec -lca [u̯c(ȃ) 

  1. 1. za pripadnike enoboštva, zlasti kristjane kdor časti malike: bil je malikovalec
  2. 2. ekspr. kdor ima kaj za najvišji vzor, ideal: malikovalec bogastva, denarja



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek