malodúšen -šna -o prid. (ū ȗ) ki ni prepričan o uspehu dela, prizadevanja: malodušen človek; ne bodimo malodušni; postati malodušen / malodušne misli; delati kaj z malodušnim srcem
malodúšno prisl.: malodušno govoriti
malodúšni -a -o sam.: govoril je tako odločno, da so se tudi najbolj malodušni nekoliko pomirili; v njegovem govorjenju je bilo nekaj malodušnega
Dostopnost
Dostopnost