• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

máltar -ja [u̯tinlt] m (ȃ) redko kdor dela malto: najeti bi moral še dva maltarja // slabš. zidar: šel je med maltarje



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek