• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

mándeljc -a [dəl] m (ȃ) 

  1. 1. raba peša (živalski) samec, navadno zajec: k zajklji so spustili mandeljca / ekspr. ali je mandeljc ali babica
  2. 2. nav. mn., pog., slabš. mož, fant: te tri mandeljce bomo pa že ugnali



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek