manifestatíven -vna -o prid. (ȋ) 

  1. 1. s katerim se izraža podpora: manifestativen shod; manifestativno razpoloženje
  2. 2. ki javno, navadno slovesno izraža, kaže kaj: manifestativna izpoved; manifestativno narodno delo

manifestatívno prisl.: praznik so proslavili manifestativno



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek