manšéten -tna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na manšeto: oguljen manšetni rob / manšetni gumbi
 
teh. manšetna tesnilka tesnilka v obliki kratke debele cevi; manšetno tesnjenje



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek