markêr -ja (ȇ) 

  1. 1. nekdaj kdor pri biljardu zapisuje točke, navadno natakar: marker mu je pomagal sleči plašč
  2. 2. šport. človek, zavarovan s posebno obleko, na katerem se službeni psi učijo napadati in braniti: biti marker
    ♦ 
    agr. naprava ali del naprave za delanje jarkov in jamic zlasti za setev ali sajenje



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek