• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

marljív -a -o prid., marljívejši (ī í) nav. ekspr. ki rad in vztrajno dela: marljiv človek, učenec; marljiv kot čebela / marljiva čebela

marljívo prisl.: marljivo delati, se učiti



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek