máselnik -a [əu̯(ā) 

  1. 1. gastr. močniku podobna jed iz moke, zakuhane v smetano, znana zlasti na Gorenjskem: jesti maselnik
  2. 2. nar. usedlina, ki nastane pri kuhanju surovega masla; (maslene) tropine: namazati maselnik na kruh



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek