matemátika -e ž (á) 

  1. 1. veda o lastnostih količin in prostorov: razvoj matematike; inštitut za matematiko / naslednjo uro bo matematika; profesor matematike; ocena iz matematike / žarg., šol. nova matematika ob spremembi poučevanja tega predmeta v osnovni šoli leta 1971 matematika, obravnavana s stališča teorije množic
  2. 2. ekspr., s prilastkom kar pokaže ekonomičnost, smiselnost česa: volilna, zavarovalna, življenjska matematika
    ● 
    ekspr. to je višja matematika izraža, da je kaj težko razložiti, razumeti
    ♦ 
    mat. elementarna ali nižja matematika osnovni pojmi računstva in geometrije; gospodarska matematika ki proučuje gospodarske pojave; teoretična matematika ki raziskuje abstraktne matematične zakonitosti; višja matematika ki se obravnava na visokih šolah



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek