1. ženska v odnosu do svojega otroka:njegova mati še živi; nima očeta ne matere; spoštovati, ubogati mater; dobra, skrbna mati; draga, ljuba mati; očetova mati; spomini na mater; skrbi zanj kot mati požrtvovalno // po materi mu je v sorodu / ekspr. učiteljica je bila svojim učencem druga mati // ženska, ki ima otroka:mati doji; je mati treh otrok; postala je mati; mlada mati; dojenček v naročju matere / nezakonska mati ki ob rojstvu otroka ni poročena; mati vdova; posvetovalnica za matere // (živalska) samica, ki ima mladiča:ločiti tele od matere; zajčja mati / mati in oče nagrajenega psa imata odličen rodovnik
2. v zvezi stara matimati očeta ali matere:dopoldne je otroka varovala stara mati; obiskati staro mater
3. zlasti v kmečkem okolju naslov za starejšo poročeno žensko, navadno gospodinjo:sosedova mati so mi dali jabolko; hišna mati; mati županja / kot nagovor no, mati, se še poznamo
4. ekspr., navadno s prilastkom ženska, ki zelo skrbi za koga, navadno starejša:dijaška, študentovska mati; partizanska mati
5. rel. naslov za predstojnico samostana ali reda s slovesnimi zaobljubami:mati prednica
6. knjiž., v povedni rabi kar omogoča, povzroča nastanek česa:ti si bila mati mojih pesmi / preteklost je mati sedanjosti
7. vznes., v prilastkovi rabi poudarja pomen samostalnika, na katerega se veže:mati domovina; darovi matere narave; mati zemlja
8. v medmetni rabi, v zvezi mati božjaizraža začudenje, nejevoljo:mati božja, ali je to mogoče; mati božja, kaj pa govoriš ● mama, to so mi dali mati v kmečkem okolju stara mati; ekspr. hči je cela mati zelo ji je podobna; krušna mati mačeha; rednica, hraniteljica; ekspr. spremenil se je, da ga lastna mati ne bi spoznala zelo se je spremenil; star. pisana mati mačeha; pesn. mati Slava slovanski svet, Slovani; vznes. biti sin slovenske matere Slovenec; bil je tak, kot ga je mati rodila nag, gol; preg. previdnost je mati modrosti kdor se hoče izogniti nesreči, mora biti previden; preg. kakršna mati, taka hči ♦ rel. Mati božja Kristusova mati