mêdel -dla -o, in mèdel tudi medèl -dla -o tudi -ó, stil. medèl -dlà -ò [əu̯;druga in tretja oblikaməd] prid., medléjši tudi mêdlejši tudi mèdlejši (é; ə̀ ə̏ ə̀; ə̏ ȁ)
1. ki je brez močnega sijaja, leska:medel soj; medla površina; medlo oko / medel lesk // ki je brez močnega sijaja, svetlobe:medla luč, mesečina / medla luna / medla svetloba
2. vsebinsko neopredeljen, neizdelan:medle predstave o čem; medla slutnja; imeti medla estetska merila / značaji v drami so medli / dajati medle odgovore
4. ekspr. izčrpan, slaboten:medel človek; otroci so medli in topi od lakote; medla žival / medli udi / poživiti medle moči / medel obraz upadel, bled
5. ki se ne pojavlja v visoki stopnji, v močni obliki:medel dež, veter / medle barve / medel glas, nasmeh / medel stisk roke; medla aktivnost / igra nekaterih šahistov je bila medla neizrazita
mêdlo in mèdlo in medló prisl.:organizacija medlo deluje; medlo se je nasmehnil; sonce je medlo sijalo; medlo se česa spominjati; luč medlo sveti / piše se narazen ali skupaj: medlo rumen ali medlorumen; medlo zlat
Dostopnost