mehčánje -a (ȃ) glagolnik od mehčati: priprava za mehčanje mesa / mehčanje grozdja / sredstvo za mehčanje vode
♦ 
lingv. mehčanje sprememba soglasnika zaradi sledečega sprednjega samoglasnika; med. mehčanje možganov odmiranje in utekočinjanje možganskega tkiva zaradi zamašitve odvodnice



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek