• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

mehkočúten -tna -o prid. (ū) knjiž. 

  1. 1. obziren, popustljiv, prizanesljiv: je dober, mehkočuten fant / mehkočutni izrazi
  2. 2. ekspr. občutljiv, hitro ganjen: mehkočuten sanjač; ne posmehuj se mu, ko je tako mehkočuten



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek