méjdan -a (ẹ̑) 

  1. 1. zastar. dvoboj, boj: pozval je viteza na mejdan // kraj dvoboja, boja: veliko jih je padlo na mejdanu
  2. 2. v orientalskem okolju trg, tržni prostor: na mejdanu poleg železniške postaje so se zbirale majhne gruče Arabcev



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek