• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

mencánje -a [mən] s (ȃ) glagolnik od mencati: mencanje očesa, rok / mencanje in ožemanje perila / nobenega zavlačevanja in mencanja ni bilo / mencanje prosa



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek