• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

mencàv -áva -o [mən] prid. (ȁ á) ekspr. omahljiv, neodločen: mencavo vedenje

mencávo prisl.: mencavo govoriti



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek