meníšček -čka [tudimən(ȋ) 

  1. 1. ekspr. manjšalnica od menih: droben, slaboten menišček / pesmi meniščka Vodnika
  2. 2. zool. gozdna ptica pevka z veliko belo liso na vratu, Parus ater: meniščki in čižki



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek