meníti -ím tudi méniti -im dov., méni tudi mêni (ī í; ẹ̄) zastar. menjati: menila sta obleko, da ju niso spoznali / to meni slabost v moč



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek