ménja -e ž (ẹ́) zastar. menjava, menjavanje: menja pridelkov / menja človeške sreče / menja se je razdrla kupčija, pogodba



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek