1. nav. ekspr., s prilastkom določena (manjša) količina kake snovi, tekočine, ustrezna komu:postregla mu je z večerno merico čaja / tolikšna je njegova običajna merica // določena manjša količina kake snovi, tekočine sploh:kupil je dve merici kostanja; merico prosa za papige, prosim / ona je brez merice okusa popolnoma brez okusa ♦agr. (mlinarska) merica žito, ki ga vzame mlinar kot plačilo za mletje
2. manjša posoda za merjenje snovi, tekočine:branjevka je napolnila merico; vzela je kozarec za merico
3. nekdaj prostorninska mera, navadno za tekočine, približno 0,4 litra:naročil si je merico vina / konju ni dal niti merice ovsa // nar. prostorninska mera, navadno za žito, od 15 do 20 litrov:na hrbtu je prinesel merico žita