merodájen -jna -o prid., merodájnejši (á āpisar. 

  1. 1. pristojen, pooblaščen: merodajni organi; za to stvar je merodajno sodišče / resolucijo so poslali na merodajno mesto
  2. 2. v povedni rabi bistven, odločilen: za sestavo moštva so merodajni rezultati; ime vendar ni merodajno / merodajna je volja staršev / on je med voditelji najbolj merodajen

merodájno prisl.: on je merodajno vplival na razplet dogodkov; sam.: od merodajnih še niso dobili navodil



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek