• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

mesén -a -o prid. (ẹ̑) 

  1. 1. ki je iz mesa: mesena gmota; ekspr. ni vedel, ali vidi duha ali meseno bitje / mesene klobase
  2. 2. ekspr. nanašajoč se na človekovo erotičnost, telesnost; čuten: mesena in duhovna ljubezen / to je zelo mesena ženska / meseno poželenje / mesen pogled

meséno prisl.: meseno rdeča halja



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek