mesíti in mésiti -im nedov., méšen tudi mésen (ī ẹ́)
1. povzročati, delati, da iz moke, vode in dodatkov nastane zelo gosta enotna (nova) snov:mesiti testo; mesiti z rokami, strojem / mesiti kruh, potico; ekspr. otroci so iz blata mesili potice; pren., ekspr. sami si hočemo mesiti bodočnost // ekspr. dajati skupaj različne snovi, da se združijo v enotno (novo) snov; mešati:mesiti barve
2. ekspr. gaziti:mesil je brozgo proti pokopališču / privezan konj je nemirno mesil blato ● ekspr. mesiti glino gnesti; slabš. kaj vse mesijo o njem govorijo, pripovedujejo