mêsti mêtem tudi mêdem nedov., mêtel in métel mêtla tudi mêdel in médel mêdla, stil. mèl mêla (é) 

  1. 1. brezoseb. zelo, močno snežiti: tri dni že mete, da je snega čez kolena / začelo je mesti v kosmih / v osebni rabi z nizkega neba je kar naprej metel sneg
  2. 2. v zvezi s sneg nositi, prenašati: burja mete sneg / veter mete s snegom
  3. 3. redko brisati, odstranjevati: mesti drobtine z mize / ekspr. veter mete cvetje z vej



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek