mešálec -lca [u̯cinlc(ȃ) 

  1. 1. kdor se poklicno ukvarja z mešanjem: priučeni mešalec barv, betona; zaslužek mešalca / mešalec pijač barman
     
    rad. mešalec slike, zvoka
  2. 2. električni aparat za mešanje, stepanje: maščobo in rumenjake umešamo z mešalcem // teh. stroj za mešanje; mešalnik: podjetje je kupilo nov mešalec



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek