1. filoz. filozofija, ki obravnava načela stvarnosti, ki so s čuti nedostopna, nespoznavna:pred Sartrom je metafizika dajala prednost esenci pred eksistenco; metafizika vprašuje, zakaj ni nič, temveč nekaj / idealistična metafizika / Aristotelova, sholastična metafizika // po Heglu filozofsko mišljenje, ki temelji na nepovezanosti, nespremenljivosti predmetov, pojavov:dialektika in metafizika
2. knjiž. kar se s čuti, izkustvi ne da zaznati, spoznati; nadčutnost, nadstvarnost:gon k metafiziki se je v njem vse bolj krepil / metafizika lepote, smrti
3. knjiž., ekspr. zapleteno, težko razumljivo razpravljanje, razmišljanje:njegova diagnoza družbe je jasna, a raje se umika v metafiziko
Dostopnost