méti mánem nedov., nam. mét in mèt (ẹ́ á) 

  1. 1. premikati prste, dlan sem in tja po površini kakega dela telesa in pri tem močneje pritiskati: mati je mela otroku premrle roke; od veselja si meti roke / še ves zaspan si je mel oči / mel je s palcem in kazalcem, češ dajte denar / v eni roki je mel klobuk, v drugi pa denar / s prsti je mel tkanino, ki jo je mislil kupiti ugotavljal njene lastnosti, otipaval // premikati prste, dlan sem in tja in pri tem pritiskati, da se kaj med njimi zmečka, stisne: meti bilko, list / meti klas v dlaneh
  2. 2. redko drobiti, treti: meti sol v možnarju
    ● 
    ekspr. trgovci, uradniki so si meli roke so bili zadovoljni, veseli
    ♦ 
    agr. meti proso ločevati zrna prosa od latov s stopanjem po njih



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek