• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

mezgáti -ám nedov. (á ȃ) ekspr. 

  1. 1. mendrati, teptati, na mestu stopicati: mezgati na mestu; ne mezgaj po travi / mezgati sneg // hoditi sploh: po brozgi me ni volja mezgati; kaj le mezga tam okoli
  2. 2. omahovati, pomišljati se: za trenutek je mezgal in se ni mogel odločiti



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek