2. knjiž. oblačen, mračen:mežav dan; vreme je bilo mežavo; pren. prevzelo ga je mežavo čustvo // medel, nejasen, neizrazit:mežava svetloba / na vogalu je brlela mežava svetilka / vzhajalo je mežavo sonce
mežávo prisl.:mežavo gledati; mesec je mežavo posvetil skozi gosto meglo / v povedni rabi zunaj je bilo mežavo in dež je rosil