1. zapirati in odpirati oči:oči ga pečejo, zato tako mežika; mežika zaradi nenadne močne svetlobe / mežikati z očmi / murni so zaspano mežikali v sonce; pren., ekspr. cvetlice mežikajo v popoldanskem soncu
2. z zapiranjem in odpiranjem oči, zlasti enega očesa, izražati kaj, opozarjati na kaj:ženske so mu pomenljivo mežikale; pri mizah si bodo mežikali: to je tisti rogonosec; pren. srednjeveška mesta so mežikala kmetu, ker so potrebovala rokodelce
3. ekspr. prižigati se in ugašati; utripati:svetilnik enakomerno mežika / šofer je nervozno mežikal z žarometi // dajati vtis utripanja, ukinjanja svetlobe:skozi veje so mežikale lučke; okenca bajte so mežikala v noč / z neba so mežikale zvezde
mežikáje knjiž.:obstala sta in mežikaje gledala v svetlo luč; pomenljivo mežikaje se je zasmejal
mežikajóč -a -e:približevala se je potiho, smehljajoč se in mežikajoč; mežikajoč svetilnik; mežikajoče oči