• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

mežíkav -a -o tudi mežikàv -áva -o [məžinmež] prid. (í; ȁ á) ki rad mežika: pegast, mežikav fant / mežikave oči / mežikava luč



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek