• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

mežíkavec tudi mežikávec -vca [məžinmež] m (í; ȃ) nav. slabš. kdor (rad) mežika: prišel je s prijateljem, tistim mežikavcem



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek