• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

mikástenje -a s (á) ekspr. 

  1. 1. pretep, pretepanje: pri snočnjem mikastenju je staknil podplutbo; prišlo je do splošnega mikastenja
  2. 2. redko čudni, nenavadni šumi, glasovi: zbudilo ga je nekakšno mikastenje



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek