mimobéžen -žna -o prid. (ẹ́ ẹ̄) knjiž. na hitro, mimogrede opravljen: zadostoval je mimobežen pogled v zgodovino // kratkotrajen: mimobežno čustvo
♦ geom. mimobežna premica premica, ki druge premice ne seka niti ji ni vzporedna
mimobéžno prisl.: videl jo je le mimobežno