• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

minometálec -lca [tudiu̯c] m (ȃ) 

  1. 1. vojak, izurjen za ravnanje z minometom: artileristi in minometalci
  2. 2. minomet: zaplenili so top in tri minometalce



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek