mínus -a (ȋ) 

  1. 1. mat. znak za odštevanje: minus in plus / znak minus / žarg. pazi na minuse // negativni predznak: postavi minus pred pet / predznak minus / neskl. plus deljeno z minus je minus
     
    žarg., šol. profesor je pri spraševanju delil same minuse je zapisoval minuse kot negativne ocene
  2. 2. pog. negativna, slaba stran: napadli so prvi, in to je velik minus za nas; pretehtati je treba vse minuse in pluse te zveze
  3. 3. pog. primanjkljaj, izguba: v plačilni bilanci imamo minus



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek